Ločitev je statistično gledano eden izmed zelo pogostih razpletov zakonske zveze v Sloveniji, saj se pri nas loči že skoraj vsak tretji par. Na podlagi ločitve se zakonca odločita, da ne bosta nadaljevala skupnega zakonskega življenja. Ločitev se v osnovi deli na sporazumno in nesporazumno ločitev. Za katero obliko ločitve se bosta zakonca odločila, je odvisno predvsem od njunega odnosa. V praksi se zakonca, ki se ločujeta v dobrih odnosih, odločita za sporazumno ločitev. V nasprotnem primeru pa se odločita za ločitev s tožbo, pri kateri sodelujejo tudi odvetniki za ločitve.
Kako poteka sporazumna ločitev?
Ko sta zakonca v dobrih medsebojnih odnosih, se pogosto odločita za sporazumno ločitev, ki je hitrejša in stroškovno učinkovitejša v primerjavi z običajnim ločitvenim postopkom. Pri sporazumni ločitvi se zakonca sama dogovorita glede delitve skupnega premoženja in uredita vprašanja, kot so preživljanje skupnih otrok in skrbništvo. Postopek se začne z vložitvijo predloga za ločitev na pristojno sodišče, k temu pa je treba priložiti dogovore o ključnih elementih ločitve.
Stroški sporazumne ločitve se razlikujejo glede na obseg in zapletenost dogovorov, običajno pa znašajo od 50 do 600 evrov, skladno z notarsko tarifo. Poleg tega morata zakonca kriti tudi sodne takse, ki predstavljajo dodaten finančni zalogaj.
Kako poteka nesporazumna ločitev?
Na drugi strani je nesporazumna ločitev oziroma ločitev s tožbo dražja in se lahko zavleče na nekaj let. Zanjo se zakonca odločita, če se ne moreta dogovoriti glede delitve premoženja ob ločitvi ali skrbi za skupne mladoletne otroke. Stroški so odvisni od tarife odvetnikov za ločitve. Vsak od zakoncev izbere svojega odvetnika, ki ga nato zastopa na sodišču.
Kako poteka delitev premoženja ob ločitvi in kaj vse sodi v skupno maso premoženja?
V maso skupnega premoženja sodi celotno premoženje, ki sta ga zakonca ustvarila v času trajanja svojega zakona. Pomembno je, da sta zakonca to premoženje pridobila v času trajanja zakona. Če je eden od zakoncev na primer pred tem kupil stanovanje, ima nad njem pravico sam in to stanovanje ne sodi v skupno maso premoženja. Enako velja tudi za darila in podedovane nepremičnine ali premičnine, ki jih je prejel eden od zakoncev. Poleg tega se v skupno premoženje ne upoštevajo osebni predmeti manjše vrednosti posameznega zakonca. Če sta si zakonca v času trajanja zveze podarila darila, zanje velja, da jih ni treba vračati, če sta imela tedaj ustrezno premoženjsko stanje za tovrstna darila. Seveda se lahko zakonca dogovorita tudi drugače. Pomembno je, da je vsak dogovor zapisan v obliki notarskega zapisa, saj v nasprotnem primeru ni veljaven.
Delitev premoženja ob ločitvi se izvede skladno z odločitvijo sodišča. V praksi se skupno premoženje zakoncev običajno razdeli na dva enaka dela. Kljub tej stalni praksi pa lahko zakonca pred sodiščem dokažeta, da ima eden izmed njiju več pravic na skupnem premoženju kot drugi, zaradi česar lahko sodišče odloči drugače. Delitev premoženja ob ločitvi se prav tako izvede skladno s pogodbenim premoženjskim režimom, če sta se zakonca glede tega predhodno dogovorila.
V prvem koraku ločitvenega postopka sodišče določi, kaj vse spada v maso skupnega premoženja. Pomembno je omeniti, da v to maso ne sodijo darila in dediščina, ki jih je eden od zakoncev prejel od svojih sorodnikov. Pri odločitvi, kolikšen delež premoženja pripada posameznemu zakoncu, se sodišče ne opira le na prihodke zakoncev, ampak upošteva tudi številne mehke dejavnike. Zaradi tega delitev premoženja ni nujno enakomerna.
Če eden od zakoncev dokaže, da ima več pravic na skupnem premoženju kot drugi, lahko ob delitvi premoženja prejme večji delež. Vključeni so tudi dejavniki, kot je skrb za dom in družino. Če je eden od zakoncev večji del zakonske zveze ostal doma in skrbel za družino, to torej ne pomeni, da ima manj pravic na skupnem premoženju. Tako delitev premoženja ob ločitvi ni le odvisna od ekonomskih dejavnikov, temveč sodišče upošteva tudi druge, mehke dejavnike, ki so prav tako pomembni.
Če želi eden od zakoncev prejeti večji delež na skupnem premoženju, pa je bistvenega pomena, da to sodišču tudi ustrezno dokaže.
Čemu služi predporočna pogodba in ali jo je smiselno podpisati?
Predporočna pogodba je odličen instrument, na podlagi katerega se zakonca zavarujeta za primer delitve premoženja ob ločitvi. Gre za sporazumni dogovor, ki ga zakonca podpišeta še pred sklenitvijo zakonske zveze. V njem na jasen način določita, na kakšen način se bo delilo premoženje v primeru ločitve.
Za veljavnost predporočne pogodbe je bistveno, da zakonca pred podpisom ne skrivata realnega stanja svojega premoženja. Drug drugemu morata podati vse informacije o premoženju, ki ga imata. Če se zakonca za nasvet obrneta na odvetnika, bo ta zagotovo svetoval podpis predporočne pogodbe, saj je ta odličen instrument, ki služi kot varovalo v primeru morebitnih sporov v prihodnosti. Za predporočno pogodbo se zakonca odločita, ko ima eden od njiju več premoženja kot drugi. Njen namen je, da predstavlja steber v zakonu oziroma rešuje negotovosti glede delitve premoženja ob ločitvi.
Na kakšen način lahko zakonca v postopku ločitve uporabljata skupno premoženje?
V vmesni fazi, medtem ko je ločitev še v postopku, imata zakonca na skupnem premoženju enake pravice kot prej in ga lahko uporabljata na enak način kot med zakonskim obdobjem. To pomeni, da sta zakonca do uradne ločitve še vedno enakovredna lastnika vseh skupnih premičnin in nepremičnin. Ko pa je ločitev uradno izvedena, se lastništvo nad skupnim premoženjem razdeli na dva enaka dela ali skladno z odločitvijo sodišča, odvisno od specifičnih okoliščin in dogovorov med zakoncema.
Na kakšen način se zakonca dogovorita o skrbništvu nad skupnimi otroki?
Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, velja, da morata pred oddajo predloga za ločitev na sodišče obiskati tudi center za socialno delo. Naloga centra za socialno delo je, da preuči dinamiko in razmere v družini ter poda svoje mnenje. To mnenje je tudi obvezna priloga k predlogu za ločitev in ga je treba poslati na sodišče.
Center za socialno delo se v svojem mnenju opira tudi na mnenje otrok. Sodišče lahko na podlagi mnenja dodeli deljeno skrbništvo, kar pomeni, da sta oba starša za otroke odgovorna na enak način. Na drugi strani pa lahko skrbništvo v celoti prejme le eden. V tem primeru mora drugi plačevati preživnino, katere višina se določi na podlagi prihodkov in dogovora.
